Kuhinja kot nekoč
V Mojčinem domu kuhamo počasi in potrpežljivo, tako kot so kuhali nekoč – na ognju, z dobrimi sestavinami in brez bližnjic. Naša kuhinja temelji na domači kmečki tradiciji, kjer okus nastane iz časa, ne iz dodatkov.
Naša hišna specialiteta je Mojčin lonec – bogata mesno-zelenjavna jed, podobna bograču, ki se kuha tudi do sedem ur v litoželeznem kotličku, kurjenem na drva. Okusi se počasi povežejo, meso se zmehča, zelenjava odda svojo sladkobo in nastane jed, ki pogreje telo in dušo.
Po istem načelu pripravljamo tudi joto, v katero na paše prekajena svinjska krača, ter srnin golaž, ki je osnova za domače rezance ali njoke z divjačino. To niso jedi na hitro – to so jedi, ki zahtevajo čas, izkušnje in spoštovanje do sestavin.
V toplejših mesecih pripravljamo telečje medaljone, dušene v tramincu, pozimi pa zaživi naša krušna peč, v kateri pečemo svinjske krače, piščance in krvavice. Posebno mesto imajo tudi rahlo dimljene kuhane klobase, ki jih postrežemo preprosto, brez olepševanja – tako, kot se spodobi za pravo planinsko jed.
Ajdove žgance kuhamo iz 100 % ajdove moke, brez dodatkov, prav tako v nobeno našo jed ne dodajamo moke. Okus naj ostane čist, takšen, kot so ga poznale naše babice.
Poleti se radi osvežimo s kislim mlekom, kadar pa narava ponudi gobe, te hitro pristanejo v loncu – skupaj s krompirjem in korenčkom nastane preprosta, redkejša gobova juha, kakršno so nekoč kuhali doma, brez receptov, a z veliko občutka.
V Mojčinem domu ne sledimo trendom. Sledimo tradiciji.